Sem dijakinja Druge gimnazije Maribor in dve leti prostovoljka pri Pekarni Magdalenske mreže. Z različnimi oblikami prostovoljstva sem se ukvarjala že v osnovni šoli in prvi dve leti gimnazije, nato pa sem se odločila, da se želim prostovolskega dela lotiti resneje in se prvič priključila organiziranemu prostovoljstvu. Izbrala sem Pekarno Magdalenske mreže, deloma zaradi lokacije, saj se nahaja blizu moje šole in zato po nepotrebnem nisem izgubljala časa s potjo, večinoma pa zato, ker je edina ponujala prostovoljsko delo povezano s podnebno krizo. Področje me namreč zalo zanima in ga bom tudi študirala. Takoj na začetku sem se v prostovoljski skupini počutila dobro, spoznala sem prijazne ljudi, atmosfera je bila sproščena in delo je potekalo umirjeno. Prvo leto smo se lotili pisanja dokumenta z naslovom Program mladih o podnebni krizi za Mestno občino Maribor, namen katerega je bil predlagati ključne izboljšave na področjih prometa, stanovanj, izobraževanja in zaposlovanja, ki bi pripomogla k zmanjšanju vpliva Maribora na podnebe spremembe. Organizirali smo tudi dogodek ob Dnevu Zamlje, s katerim smo prebivalcem želeli približati tematiko podnebne krize. Imeli smo tudi veliko izobraževanj na to temo, s katerimi smo problematiko bližje spoznali. Naslednje leto smo se lotili enega večjega projekta in sicer nadgradnjo dogodka iz prejšnjega leta. Tokrat je dogodek potekal dva dneva, prvi dan smo imeli predavanja in pogovore, kjer smo med drugim poslušali tudi dr. Lučko Kajfež Bogataj. Vzporedno je potekala izmenjava rastlin in odprta je bila soba pobega. Naslednji dan smo organizirali delavnice za otroke in ogled filma Zgodba Save ter pogovor z ornitologom. Prostovoljstvo pri Pekarni Magdalenske mreže je predstavljalo pomemben del mojih gimnazijskih let. Poleg tega, da sem naredila nekaj dobrega za skupnost, sem spoznala tudi veliko izjemnih ljudi, si pridobila ogromno novih znanj in začela gledati na problematiko podnebne krize s popolnoma nova perspektive. Zelo sem vesela, da sem se odločila postati prostovoljka in čeprav se moje prostovoljstvo v Pekarni zaradi študija v tujini zaključuje, mi bo izkušnja vedno ostala v dobrem spominu, pridobljena znanja pa bom s pridom uporabila in na različne načine poskušala nadaljevati z reševanjem podnebne krize.

Staša Korpič