S prostovoljstvom sem se že od osnovne šole naprej spogledovala. Takrat sem bila med boljšimi učenci in z veseljem sem pomagala sošolcem pri snovi, ki je niso razumeli. Za organizirano prostovoljsko delo mi je ob šoli in drugih aktivnostih vedno zmanjkalo časa. Tako sem sedaj, ko sem prvo leto zaposlena in imam točno določen urnik obveznosti, odločila, da imam čas za še eno, dolgo časa odloženo in potisnjeno v kot. Ni mi bilo treba dolgo razmišljati, kaj bi ta nova dejavnost bila, saj sem zelo dolgo časa čakala, da se mi bo urnik sprostil za to aktivnost. Odločiti sem se morala le, kakšen način prostovoljstva si želim opravljati. Na spletni strani prostovoljstvo.org sem našla objavo, da se iščejo prostovoljci za učno pomoč otrokom v osnovni in srednji šoli. Kar takoj sem pisala na spletni naslov Pekarne Magdalenske mreže in tako se je začela moja pot prostovoljstva. Trenutno nudim učno pomoč dekletu, ki obiskuje Srednjo šolo za trženje in dizajn v Mariboru. Pomagam ji pri učenju slovenščine in matematike, če pride do težav pri katerem drugem predmetu ji poskušam pomagati tudi tam. Vesela sem, saj ima veliko motivacije za delo, je ambiciozna in si želi dobrih ocen. Te je z dodatnim delom na učni pomoči na moje in njeno veliko zadovoljstvo tudi začela dobivati. Zelo sem vesela, ko vidim, da moje delo daje rezultate in obe s še večjo motivacijo nadaljujeva z delom. Meni prostovoljstvo daje veselje, nova poznanstva, občutek, da lahko nekomu samo s svojim časom in znanjem izboljšam kvaliteto življenja in s tem vračam nekaj dobrega nazaj v družbo, ki je nenazadnje tudi meni dala čas in prostor za učenje in razvoj, da sem se lahko šolala ter zaključila s šolanjem na željeni Fakulteti.

Tjaša Pangerl